MOLAOKAKANYWA WA DITSELA TŠA GO LEFELELWA TŠA GAUTENG
Go kgonegiša pego, kago, tshepetšo, hlokomelo, le taolo ya ditsela tša go lefelelwa ka Gauteng, go hlaloša maatla le mediro ya Leloko la lekgotla Phethišo leo le rwelego maikarabelo a ditsela tša profense ka Gauteng, go kgonegiša tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa ke baotho bao ba dumeletšwego, le go kgonegiša merero ya go amana le tšona.
Go lemoga gore mararankodi a ditsela a profense ya Gauteng a bohlokwa go tlhabollo ya Gauteng le ya Afrika Borwa;
Go lemoga gore go botlhokwa go hlokomela le go katološa mararankodi a ditsela ka Gauteng go kgonegiša nyako yeo e golago le ditlhoko tša go tsenega tša bašomiši ba tsela;
Go lemoga gore kitlano ye šoro ka go ditsela tše dintši tša lephefo le ditsela tše dingwe tše di kgolo ka Gauteng di tlhoka tlhokomelo ya tšhoganyetšo;
Go lemoga gore, bjalo ka karolo ya molaotshepetšo wa thwalo ya naga wa profense, tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa ya Gauteng e fa tharollo ya maswanedi go mathata ao a lebanego le profense ya Gauteng a mararankodi a ditsela tša yona; le
Go lemoga gore lekala la praebete le botlhokwa ka go tefelelo, kago le tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa ka Gauteng.
BJALO KA MOO GO BEWA MOLAO ke Lekgotla theramelao la profense ya Gauteng, ka moo go latelago:
PEAKANYO YA DIKAROLO
Karolo
Ditlhalošo
Pego ya ditsela tša go lefelelwa
Go lefiša le go kgoboketša ditefo
Tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa le go lefišwa ke batho bao ba dumeletšwego
Kabelo le tiragatšo ya maatla
Kgaoletšo ya sekoloto
Melawana
Kgatelelo ya molao ka go ditsela tša go lefelelwa
Go amogiwa dinamelwa
Mmušo o tlangwa ke Molao wo
Thaetlele ye kopana le go thoma
Ditlhalošo
Ka go Molao wo, ka ntle le ge dikagare di hlaloša ka mokgwa wo mongwe-
Molaotheo" ke Molaotheo wa Rephapoliki ya Afrika Borwa, 1996 (Molao No. 108 wa 1996);
aga" mabapi le tsela, e tsenya go aga ka leswa, go oketša bophara, go fapoša, go lokisa, go kaonafatša le go katološa;
Kgoro" ke Kgoro ka go Mmušo woo o rwelego maikarabelo a ditsela tša profense;
tsela ya profense yeo e lego gona" ke tsela efe goba efe ya profense goba karolo ya yona, yeo kago ya yona e feditšwego pele ga tšatši la pego ya tsela ye bjalo gore ke tsela ya go lefelelwa;
Molao wa Infrastraktšha" ke Molao wa Infrastraktšha wa Gauteng, 2001 (Molao No. 8 wa 2001);
tsela ya mmasepala" ke tsela yeo e hlalošitšwego ka go Molao wa infrastraktšha;
mmasepala" ke mmasepala yoo go boletšwego ka yena ka go karolo 155 ya Molaotheo; gape e tsenya dikhatekori ka moka tša bommasepala;
tsela ye mpšha ya profense" ke tsela ya profense yeo e sego ya profense yeo e lego gona;
yeo e boletšwego" e hlaloša yeo e boletšwego ka go Kuranta ya Mmušo ya Profense;
Profense" ke profense ya Gauteng;
tsela ya profense" ke tsela yeo e hlalošwago ka go Molao wa infrastraktšha, go balwa tselalephefo bjalo ka ge e hlalošitšwe ka go Molao wo;
tsela ya setšhaba" ke tsela yeo setšhaba se nago le tokelo ya go e šomiša;
molawana ke molawana ofe goba ofe woo o dirilwego ka fase ga Molao wo;
tsela" ke-
a peeletšo ya tsela;
b tsela go ya ka moo e hlalošitšwego ka go Molao wa infrastraktšha c tsela yeo e beetšwego kago ka kamanyo gare ga tsela ya go lefelelwa le tsela ye nngwe;
SANRAL" ke Mokgatlo wo Kgaoleditšwego wa Ditsela tša Setšhaba tša Afrika Borwa woo o hlomilwego ka fase ga karolo ya 2 ya Molao wa Mokgatlo wo Kgaoleditšwego wa Ditsela tša Setšhaba tša Afrika Borwa le wa Ditsela tša Bosetšhaba, 1998 (Molao No. 7 wa 1998);
Molao wo" o tsenya le melawana toll plaza" ke sehlongwa ka mo go tsela ya go lefelelwa moo go lefsago gona goba sedirišwa sefe goba sefe sa ilektroniki goba sa motšhene mo go tsela ya go lefelelwa sa go rekhota bokaalo bja tsela bjo swanetšego go lefsa mo go kopanyo efe goba efe ya sehlongwa se bjalo le sedirišwa gape e tsenya heke ya taolo;
tsela ya go lefelelwa" ke tsela ya profense goba karolo ya yona yeo go begilwego gore e tla ba ya go lefelelwa ka fase ga karolo 2 (a) goba 2 (b) gape yeo go filwego tsebišo go ya ka sekakarolo ya sekamolao woo ka go Kuranta ya Mmušo ya Profense;
Bolaodi bja thwalo" ke bolaodi bja thwalo bjo hlomilwego ka go Profense bjalo ka ge go kgonegišitšwe ka go dikgonegišo tša Molao wa Phetogelo wa Thwalo ya Naga ya Bosetšaba, 2000 (Molao No. 22 wa 2000);
senamelwa" ke senamelwa bjalo ka ge se hlalošitšwe ka go Molao wa Therafiki ya Tsela wa Bosetšhaba (Molao No. 93 wa 1996).
Pego ya ditsela tša go lefelelwa
Go ya ka dikgonegišo tša karolo ye, Molekgotla Phethiši, morago ga go rerišana le Letona la profense-
a a ka no bega tsela ye itšego efe goba efe ye mpšha goba yeo e lego gona goba karolo ya gona ye itšego, go balwa le leporogo lefe goba lefe, goba thanele mo go tsela ye bjalo yeo e lego gona ya profense, gore e be tsela ya go lefelelwa ka mabaka a Molao wo; gape b a ka no fetola goba go bušetša morago pego efe goba efe ye dirilwego.
Pego, phetošo goba pušetšo morago ka fase ga dikakarolo 1, di thoma go šoma fela morago ga matšatši a 30 morago ga ge tsebišo ya seo e dirilwe kr Molekgotla Phethiši e gatišitšwe ka go Kuranta ya Mmušo ya Profense.
Molekgotla Phethiši a ka no se bege tsela ya go lefelelwa ka fase ga sekakarolo 1a, goba a fetola pego ye bjalo ka ntle le ge-
a Molekgotla Phethiši, ka mokgwa woo o boletšwego, a file tsebišo, ka kakaretšo, ya pego yeo e šišintšwego goba phetošo, gape ka gare ga tsebišo-
i a bontšhitše mohuta wa tsela ya go lefelelwa le kakanyo ya maemo a plaza yeo e šišinywago;
j memile batho ka moka ba go ba le kgahlego go swayaswaya goba go dira dikemedi, ka go ngwala fase go Kgoro, e sego ka morago ga tšatši leo le boletšwego leo e sego ka morago ga matšatši a 60 go tloga ka tšatši la tsebišo ye, ka pego ya tsela ya go lefelelwa yeo e šišinywago, phetošo efe goba efe ya pego ye bjalo, mohuta wa toll plaza goba lefelo leo e tlo bago go lona;
b Molekgotla Phethiši, ka go ngwala fase, o kgopetše mmasepala wo mongwe le wo mongwe le bolaodi bja thwalo, bao ka go mafelo a bona go šišintšwego tsela ya go lefelelwa, gore ba fe Kgoro diswayaswayo ka pego goba phetošo le morero ofe goba ofe wo mongwe mabapi le tsela ya go lefelelwa, gape, gabotsebotse ka ga mohuta wa tsela ya go lefelelwa le maemo a sehlongwa sa go lefiša lebakeng la nako yeo e boletšwego leo le ka se bego ka fase ga matšatši a 60'
c. Kgoro e rometše ditšhišinyo tša yona mabapi le pego goba phetošo ya tsela ya go lefelelwa go Molekgotla Phethiši mmogo le pego ya diswayaswayo le dikemedi tšeo di humanwego;
d Kgoro e boletše mokgwa woo ka wona merero yeo e boletšwego ka go diswayaswayo dife goba dife le dikemedi tša go ba mabapi le sekakarolo di yo sekasekwago ka go ditšhišinyo tša Kgoro; gape e Molekgotla Phethiši o kgotsofetše gore dikgato ka moka tšeo di boletswego ka go sekakarolo se di lateletšwe.
Kgoboketšo le tefišo
Go ya ka dikgonegišo tša karolo ye Molekgotla Phethiši a ka no re, ka tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo-
a ge go otlelwa goba go šomišwa senamelwa sefe goba sefe mo go tsela ya go lefelelwa a lefiša le go kgoboketša tefišo ya bokaalo bjo phethilwego le go tsebagatšwa go ya ka sekakarolo 3, bjo bo tla lefsago mo go toll plaza ke motho yo a otlelago goba a šomišago senamelwa, goba lefelong le lengwe lefe goba lefe go ya ka mabaka a Molekgotla Phethiši a tla a phethago le go a tsebagatša;
b a fa tebalelo goba tlogelo ya karolwana go tefo mo go tsela ye itšego-
i go dinamelwa ka moka tša khatekori yeo e phethilwego ke Molekgotla Phethiši goba go dinamelwa tša khatekori yeo e otlelwago goba e šomišwago mo go tsela ya go lefišwa ka nako ye itšego goba;
ii go bašomiši ka moka ba khatekori yeo e phethilwego ke Molekgotla Phethiši go se na taba le senamelwa se otlelwago ge go otlelwa goba go šomišwa tsela ya go lefišwa ka nako ye itšego;
c. a kgaoletša tefišo mo go tsela ya go lefelelwa ye itšego go diiri goba dinako tše dingwe tšeo di phethilwego ke Molekgotla Phethiši;
d fega tefišo ya mo go tsela ya go lefelelwa lebaka le itšego le boletšwego goba le sa bolelwago, e le go dinamelwa ka moka ka kakaretšo, goba go dinamelwa ka moka tsa khatekori ye itšego goba bašomiši ba itsego ao ba phethilwego ke Molekgotla Phethiši mo go nako yeo ye e tsebišitšwego, gomme tefišo e bušwe morago ga ge lebaka la phego le bušeditswe morago;
e bušetša morago ka baka la-
i tebalelo efe goba efe goba tlogelo ka fase ga temana ya b;
ii kgaoletšo efe goba efe ka fase ga temana ya c iii phego efe goba efe ka fase ga temana d goba
Pusetšo, tlogelo, kgaoletšo goba phego goba pušetšo morago ka fase ga sekakarolo 1 di thoma go šoma matšatši a 30 morago ga tšatši la kgatišo ya tsebišo yeo e akantšwego ka go sekakarolo 1.
Bokaalo bja tefišo bjo bo ka no lefišwago ka fase ga sekakarolo 1, pušetšo goba tlogelo ya yona le koketšo goba phokotšo ya yona-
a di tla phethwa ke Molekgotla Phethiši ka tigelo ya Kgoro morago ga therišano le mmasepala wo mongwe le wo mongwe le bolaodi bja thwalo, bao ka go lefelo la bona la taolo tsela ya go lefišwa e lego;
b e ka no fapana go ya ka-
i ditsela tša go lefiša tša go fapana;
ii dinamelwa tša go fapana goba dikhatekori tša go fapana tša dinamelwa tše otlelwago goba tše šomišwago mo go tsela ya go lefišwa;
iii dinako tša go fapana tšeo ka tšona senamelwa sefe goba sefe goba senamelwa sefe goba sefe sa khatekori ye itšego se otlelwago goba se šomišwago mo go tsela ya go lefelelwa, le iv Dikhatekori tša go fapana tša bašomiši ba tsela, go se na taba le dinamelwa tše otlelwago goba tšeo ba di šomišago c. bo swanetše go tsebišwa ke Molekgotla Phethiši ka go fa tsebišo ka gare ga Kuranta ya Mmušo ya Profense;
d. bo tla lefsa go tloga ka tšatši le nako tšeo di phethilwego ke Molekgotla Phethiši ka tigelo ya Kgoro, gape di bolelwe ka gare ga tsebišo yeo e akantšwego ka go temana c; le c sephetho go ya ka sekakarolo se thoma go šoma matšatši a 30 morago ga tšatši la kgatišo ya sona.
Tshepetšo ya ditsela tša go lefelelwa le tefišo ke batho bao ba dumeletšwego
Molekgotla Phethiši a ka no re, ka morago ga go rerišana le Leloko la Lekgotla Phethiši leo le rwelego maikarabelo a merero ya ditšhelete ka go Profense, a tsenela kwano le motho ofe goba ofe, instithušene, mokgatlo goba mmasepala, ka go karolo ye, yo a bitšwago motho yoo a dumeletšwego, go ya ka gore motho yoo a dumeletšwego ke mang, lebaka le itšego le go ya ka mabaka a kwano ao a dumeletšwego-
a go thuša ka ditšhelete, go beakanya, go akanyetša, go hlokomela goba go tsošološa tsela ya go lefelelwa goba tsela yeo go šišintšwego gore e be ya go lefelelwa; goba b go sepetša, go laola tsela ya go lefelelwa, goba sehlongwa sa go lefiša goba tšeo di šišintšwego; goba c go aga goba go hloma toll plaza le dinolofatši dife goba dife tša go amana le tšona mo go tsela ya go lefiša ka mabaka a go lefiša le go kgoboketša tefišo go ya ka sekakarolo 3.
Go se na taba le karolo ya 3, kwano yeo e tšerwego ka fase ga sekakarolo 1 e ka no kgonegiša gore motho yo a dumeletšwego, o tla dumelelwa, go ya ka dikakarolo 3 le 4, go lefiša le go kgoboketša tefišo legatong la Molekgotla Phethiši goba ka boyena-
a mo go tsela ya go lefelelwa yeo e boletšwego ka go kwano:
b lebakeng leo le boletšwego; le c go ya ka dikgonegišo tša kwano fela; gape
Moo dikwano di kgonegišago merero efe goba efe yeo e boletšwego ka go karolo 31a, b, c, le d, Molekgotla Phethiši o dula a rwele maikarabelo a mediro yeo e gapeletšwago go Molekgotla Phethiši ke karolo yeo.
Bokaalo bja tefišo bjo bo ka no lefišwago ke motho yo a dumeletšwego mmogo le pušetšo efe goba efe goba tlogelo mo go bokaalo bjo goba koketšo ka go phokotšo ya gona, bo tla phethwa ka mokgwa woo o kgonegišitšwego ke karolo 33.
Molekgotla Phethiši o rwele maikarabelo a peakanyo, le tshepetšo ka moka, mabapi le ditsela tša go lefišwa tša Profense, mmogo le pego, peakanyo, moakanyetšo, thušo ya ditšhelete, kago, tshepetšo, taolo, hlokomelo le tsošološo ya ditsela ka moka tša go lefelelwa tša Profense le merero ka moka ya go amana le tšona.
Go tlatša maatlakgolo a Molekgotla Phethiši le mediro ka fase ga sekakarolo 1 goba ka mokgwa wo mongwe ka fase ga Molao wo, Molekgotla Phethiši a ka no -
a ka tumelelo ya Leloko la Lekgotla Phethiši le rwelego maikarabelo a merero ya ditšhelete ka profenseng, la kgathatema ka go dikgwebišano, tša go ba mabapi le ditsela tša go lefelelwa goba tše dingwe, mmogo le bolaodi, goba batho ba praebete, diinstithušene goba mekgatlo, yeo e nago goba yeo e tla bago le bong goba taolo goba tša ba karolo ka mokgwa wo itšego ya ditsela tša go lefelelwa goba ditsela tše dingwe;
b ka mabaka a Molao wo, a diragatša maatla ao a filwego Molekgotla Phethiši mabapi le ditsela tša profense ka baka la Molao wa Infrastraktšha;
c šomišetša tsela ya go lefelelwa yeo e sa nyakegego ka bjako ka mabaka therafiki, mabaka afe goba afe ao Molekgotla Phethiši a bonago a lokile, go ya ka Molao wo; gape d dira se sengwe le se sengwe seo Molekgotla Phethiši a bonago se tlhokega goba se tla phakišiša tshepetšo ya kgontšhago ya Molao wo.
Molekgotla Phethišo, go ya ka pono ya gagwe le go ya ka mabaka ao a bonago a lokile, a ka no lefa ditshenyegelo goba karolo ya tšona tšeo di dirilwego ke mmasepala mabapi le tsela ya mmasepala goba mediro ye mengwe, yeo, ka kwano gare ga Molekgotla Phethiši le mmasepala, e ka bego e tlhokegile ka baka la kago, hlokomelo, tshepetšo goba tsošološo ya tsela ya go lefelelwa.
a gore Kgoro le Mokgatlo wa Ditsela tša Setšhaba di hlome bolaodi bja mohlakanelwa go diragatša karolo ya, goba ka moka ga maanotshepetšo a peakanyo go hloma bolaodi bja mohlakanelwa go diragatša karolo ya goba ka maanotshepetšo a peakanyo ka moka a go ba mabapi le peakanyo, moakanyetšo, thušo ya ditšhelete, kago, tshepetšo, taolo, hlokomelo le tsošološo ya ditsela tša go lefelelwa ka go Profense.
b papalo ya modiro ofe goba ofe ke Mokgatlo wa Ditsela tša Setšhaba wa go ba ka gare ga maatla a wona ka fase ga SANRAL le Molao wa Ditsela wa Bosetšhaba 1998 Molao No. 7 wa 1998 go ya ka mabaka ao bobedi bo tla bego bo kwane ka wona; le c Molekgotla Phethiši a dire bjalo ka motho yoo a dumeletšwego yoo a akantšwego ka go karolo 8 ya SANRAL le Ditsela tša Bosetšhaba, 1998 Molao No. 7 wa 1998, mabapi le tsela efe goba efe ya go lefelelwa yeo e lego ka gare ga Profense.
Kabelo le tiragatšo ya maatla
Molekgotla Phethiši a ka no re, ka go ngwala fase, a abela maatla afe goba afe goba modiro ka ntle le maatla ao a gapeletšwago ke Molekgotla Phethiši ka go karolo ye le dikarolo tša bo 2, 3 le 11, tšeo di filwego Molekgotla Phethiši ke Molao wo go-
a mohlankedi ofe goba ofe wa Kgoro;
b mmasepala c bolaodi bja dinamelwa; goba d motho, instithušene goba mokgatlo woo o akantšwego ka go karolo 4;
Mabaka le dikwano tša kabelo efe goba efe ka fase ga sekakarolo 1 di tla phethwa ka kwano gare ga Molekgotla Phethiši le motho yo bjalo goba bolaodi bjalo ka ge go akantšwe ka fase ga sekakarolo 1 gomme di tla ngwalwa fase.
Molekgotla Phethiši a ka se tšeelwe maatla afe goba afe goba maikarabelo ao a ka no bago a a abile.
Kabo e ka no fiwa mmogo le maatla a go aba go ya pele, ka le go ya ka mabaka ao a tla bego a phethilwe.
Molekgotla Phethiši a ka no re, ka nako ye nngwe le ye nngwe-
a a fetoša goba a bušetša kabo yeo e dirilwego ka fase ga karolo ye;
b bušetša morago sephetho sefe goba sefe se dirilwego ke yoo a abetswego mabapi le morero woo o abilwego gomme a dira sephetho ka boyena.
Molekgotla Phethiši a ka no diragatša ditshepetšo tša semolao go humana ditšhelete tša ditefišo tšeo di kolotwago ke motho ofe goba ofe yo rwelego maikarabelo a tefišo go ya ka Molao wo.
Kgaoletšo ya melato
Molekgotla Phethiši, mothwalwa ke Kgoro, motho ofe goba ofe yo a sepetšago goba a agago tsela ya go lefelelwa, a ka se rwešwe maikarabelo a tshenyo efe goba efe goba tahlegelo yeo e diragaletšego motho ka baka la tšhomišo ya tsela ya go lefelelwa goba ka baka la tswalelo goba phapošo ya tsela ya go lefelelwa ka fase ga Molao wo.
Melawana
a ka therafikji mo go tsela ya go lefelelwa goba tšhomišo goba tšhireletšo ya tsela ya go lefelelwa;
b ka tiragatšo le tšhomišo ya kgoboketšo ya tefišo ya ilektroniki mo go ditsela tša go lefelelwa le morero ofe goba ofe wa go tla ka tšona;
c ka go bea tefišo yeo e swanetšego go lefsa ka baka la kgopelo, tumelelo goba tlogelo yeo e kgonagaditšwego ka go Molao wo;
d mabapi le selo sefe goba sefe seo go ya ka kgonegišo ya Molao wo se ka no bewago goba sa phethwa ke molawana; le e ka kakaretšo, go laela ka merero yeo a ka bonago e hlokega goba e tla phakišiša tshepetšo ya kgontšhago ya Molao wo.
) Melawana ya go fapana e ka no dirwa ka fase ga sekakarolo go ditsela tsa go lefelelwa tša go fapana, gomme melawana e ka no kgonegiša gore motho yoo a tlolago goba yo a palelwago ke go latelela molawana ofe goba ofe o itšego o tla humanwa a le molato wa tlolomolao gomme a ka no otlwa ka go lahlelwa kgolegelong goba tefišo yeo e sa fetego yeo e beilwego ka go molawana: Ge fela e le gore lebaka le le telele kudukudu la kgolego le ka se fete dikgwedi tše tshelela: gape ge e le gore tefišo efe goba efe e tla balwa go ya ka karolo 1 (a) ya Molao wa Tokišo ya Ditefišo, 1991 (Molao No. 101 wa 1991.
Kgatelelo ya Melao mo go ditsela tša go lefelelwa
Molekgotla Phethiši a ka no fa mohlankedi ofe goba ofe wa therafiki yoo a ngwadišitšwego ka fase ga molawana wa therafiki tumelelo ya go gatelela dikgonegišo tša Molao wo le go diragatša kgatelelo ya molao ya go amana le wona.
a Mmasepala ofe goba ofe, yoo a dumeletšwego, le yoo a ikgafelago go diragatŠa kgatelelo ya molao yeo e boletšwego ka go sekakarolo 1, mo go tsela ya go lefelelwa ka go lefelo la mmasepala, ka go šomiša bathwalwa ba mmasepala bao ba beilwego ke wona go diragatša lebaka leo; le b Mokgatlo ofe goba ofe wa kgatelelo ya Molao, woo ka wona mokgatlo wo bjalo o dumeletšwego gape o ikgafela go diragatša kgatelelo ya melao yeo e boletšwego ka go sekakarolo 1 mo go ditsela tša go lefelelwa ka go Profense, goba tše dife goba tse dife tša ditsela tša go lefelelwa tšeo di boletšwego ka gare ga kwano, ka go šomiša bathwalwa ba mokgatlo woo o beetšwego lebaka leo, go ya ka mabaka ao a phethilwego ka gare ga kwano.
Go amogiwa dinamelwa
Motho yoo a akantswego ka go karolo 12 a ka no re, ka fase ga mabaka ao a boletšwego le ka mokgwa woo o boletšwego, ka tumelelo ya warante yeo e ntšhitšwego go ya ka sekakarolo 3, a amoga senamelwa seo se šomišwago ka go goba seo go kgolwago gore šomišetšwa go phetha tlolomolao go ya ka Molao wo.
Motho yo a akantšwego ka go karolo 12 o na le maatla le maikarabelo ao a swanago le a lephodisa ka go Molao wa Tshepetšo ya Bosenyi, 1977 Molao No. 51 wa 1997 a go amana le go amoga, go buša goba go lahlegelwa ke senamelwa se bjalo.
Mmaseterata goba moahlodi a ka no re, ka kgopelo ya motho yoo a akantswego ka go lefokwana 12, a ntšha warante ka mabaka a sekakarolo 1.
Motho mang goba mang o tla rwala maikarabelo a tefišo go ya ka Molao wo, gomme yoo a ganago go lefa bokaalo bja botlalo bja tefišo-
a. o molato wa tlolomolao gomme o tla otlwa ka go lahlelwa kgolegelong lebaka leo le sa fetego dikgwedi tše tshelela goba tefišo, goba mmogo kgolego le tefišo;
b. o tla rwalwa maikarabelo gape, go lefa Molekgotla Phethiši tefišo yeo e boletšwego; gape c. o tla lefa tefo ya tsela yeo e šaletšego morago ge a otlelwa tlolomolao ka fase ga Molao wo.
Mmušo o tlangwa ke Molao wo
Molao o tlama Mmušo c Thaetlele ye kopana le go thoma
Molao wo o bitšwa Molao wa Ditsela tša Go lefelelwa wa Gauteng, 2003, gomme o thoma go šoma ka tšatši leo le beilwego ke Letona ka kgoletšo ka gare ga Kuranta ya Mmušo ya Profense.
